Prihaja evropski odgovor na Trumpovo napoved carin. V boju za Grenlandijo med idejami tudi doslej nepredstavljivo

Stalni predstavniki držav članic EU se bodo danes popoldan v Bruslju sešli na izrednem srečanju zaradi nove grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je tistim osmim evropskim državam, ki so v okviru priprav na vojaško vajo Arktična odpornost kot prve na Grenlandijo poslale manjše število vojakov ali častnikov, zagrozil z dodatnimi carinami.

Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska bodo s 1. februarjem “obremenjene z 10-odstotnimi carinami” na vse blago, poslano v ZDA, je Trump v soboto sporočil na svojem družbenem omrežju Truth Social in dodal, da se bodo carine z junijem povišale na 25 odstotkov, če ZDA ne bodo mogle doseči dogovora o “popolnem in dokončnem” ameriškem nakupu Grenlandije.

Prav v soboto je tudi slovenska vlada odločila, da na Grenlandijo pošlje dva častnika Slovenske vojske, a Trump Slovenije (za zdaj) ni omenjal.

Že takoj po Trumpovi napovedi dodatnih carin je začelo postajati jasno, da trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki sta ga lani poleti podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen, 26. januarja v Evropskem parlamentu ne bo ratificiran.

Iz vrst evropske politične sredine in levice pa se že vrstijo pozivi, naj Evropa zoper ZDA poseže tudi po doslej nepredstavljivem – naj uporabi tako imenovano trgovinsko bazuko.

Kaj je trgovinska bazuka?

Evropska unija “trgovinske bazuke” doslej ni uporabila še niti enkrat. Gre pa za instrument proti prisili iz leta 2023 (anti-coercion instrument – ACI, angl.), ki ga lahko EU uporabi kot skrajno možnost – ko so druge že izčrpane – in v primeru, ko jo trgovinski partnerji izsiljujejo za dosego političnih ciljev.

“Bazuka” omogoča različne oblike gospodarskih sankcij – od trgovinskih in investicijskih omejitev do sankcij na področju pravic intelektualne lastnine, denimo nove ali višje carine, omejitve uvoza ali izvoza, izključitev iz javnih naročil, omejitve za banke, omejitve investicij … Preden bi Bruselj uporabil ta instrument, bi moral ZDA dati možnost, da “trgovinsko prisilo” umakne.

K uporabi bazuke je na omrežju X med drugim pozval nemški evropski poslanec Bernd Lange iz vrst evropskih socialistov. “Ne moremo izključiti niti povračilnih carin niti uporabe bazuke, če se bosta pritisk in prisila nadaljevala,” pa je po poročanju Politica dejala švedska evroposlanka Karin Karlsboro, članica liberalne skupine Renew.

Oglasil se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je Trumpove grožnje s carinami označil za “nesprejemljive” in bo po poročanju BBC od Evropske unije zahteval aktivacijo trgovinske bazuke, če bodo ZDA napovedane carine tudi dejansko uvedle.

Kot je za Forbes Slovenija pojasnila profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Maja Zalaznik, bo “EU hitro stopila skupaj”, kar kaže tudi hitro sklican izredni sestanek stalnih predstavnikov, prav tako je po njeni oceni pričakovati, da bo “odgovorila enotno in z usklajenimi akcijami”, če bo Trump pri svojih napovedih tudi dejansko vztrajal.

Odobritev sporazuma “ni mogoča”

Kot že omenjeno, po Trumpovi sobotni napovedi dodatnih carin za evropske države, ki so na Grenlandijo že poslale manjše število vojakov ali častnikov, obstaja velika verjetnost, da Evropski parlament 26. januarja, ko je predvideno glasovanje, ne bo podprl trgovinskega sporazuma, ki sta ga lani poleti podpisala predsednica von der Leyen in Trump.

Oglasil se je namreč vodja največje evropske politične skupine – Evropske ljudske stranke (EPP) – Manfred Weber in zapisal, da zaradi stopnjevanja napetosti med EU in ZDA zaradi Grenlandije Evropski parlament ne bo potrdil sporazuma, ki bi za evropski uvoz v ZDA določil carinsko stopnjo 15 odstotkov, z nekaterimi izjemami, medtem ko bi EU odpravila praktično vse carine na ameriški uvoz.

“EPP je naklonjena trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, toda glede na grožnje Donalda Trumpa glede Grenlandije odobritev ni mogoča na tej točki. Ničelne carine na ameriške proizvode morajo biti zamrznjene,” je Weber zapisal na omrežju X.

The EPP is in favour of the EU–U.S. trade deal, but given Donald Trump’s threats regarding Greenland, approval is not possible at this stage. The 0% tariffs on U.S. products must be put on hold. #EuropeanUnity

— Manfred Weber (@ManfredWeber) January 17, 2026

“Precedens, ki ga že dolgo nismo videli”

Profesorica Maja Zalaznik pa opozarja, da Trumpova napoved dodatnih carin nikakor ni v duhu trgovinskega sporazuma med ZDA in EU. Carine vidi kot “politični in geostrateški pritisk, ne dolgoročno strategijo,” hkrati pa je to “pravno in politično velik precedens, ki ga že dolgo nismo videli”. Trumpova napoved namreč po njenem mnenju ogroža spoštovanje mednarodnega prava in multilateralizma.

Kot pravi Zalaznik, ZDA sicer lahko formalno gledano uvedejo carine tudi selektivno, torej za vsako članico EU posebej, toda to za EU pomeni kršitev enotnega trga in “izrinjanje koncepta EU kot enotnega pogajalca v mednarodni ekonomiji.”

Poleg tega trgovinski sporazum tudi izrecno prepoveduje nalaganje carin (tariff stacking, angl.), ko se več carinskih dajatev sešteje v višjo carinsko stopnjo. Dodatne carine za osem držav bi se predvidoma dodale že obstoječim za celotno EU, kar bi pomenilo prav to – nalaganje.

Kaj trgovinski sporazum vsebuje?

Trump je v prvem letu svojega aktualnega mandata najprej uvedel sektorske 50-odstotne carine na jeklo, aluminij in baker, 25-odstotne carine na avtomobile ter 100-odstotne carine na farmacevtske izdelke. Aprila je uvedel še 10-odstotno splošno carinsko stopnjo za vse trgovinske partnerice in precej višje carine za nekatere. EU in nekatere države so nato s sklepanjem bilateralnih sporazumov uspele te carine znižati.

Sporazum, ki sta ga julija lani podpisala Trump in von der Leyen pa za večino evropskega blaga v ZDA določa najvišjo carinsko stopnjo pri 15 odstotkih, vključno s ključnimi sektorji, kot so avtomobili, farmacevtski izdelki, polprevodniki in les.

Sektorji, ki že imajo določeno carinsko stopnjo po načelu največjih ugodnosti (Most Favored Nations – MFN) nad 15 odstotki, ne bi bili deležni dodatnih carin. Načelo največjih ugodnosti je eno od osnovnih načel Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki zagotavlja nediskriminacijo in enako obravnavo vseh članic. EU je iztržila tudi, da za izdelke, kot so pluta, letala in letalski deli ter generična zdravila velja le carina MFN.

Na drugi strani bi bile odpravljene vse carine za ameriško industrijsko blago na poti v Evropo, ameriški izvozniki kmetijskih izdelkov in morske hrane pa bi si zagotovili preferenčni dostop do evropskega trga. EU bi v okviru sporazuma tudi podaljšala pretečene uvozne kvote za ameriške jastoge.

Trgovina z blagom in storitvami med EU in ZDA se je v zadnjem desetletju podvojila in leta 2024 presegla 1.600 milijard evrov, pri čemer je trgovina z blagom znašala 867 milijard evrov, trgovina s storitvami pa 817 milijard evrov. To pomeni, da Atlantik vsak dan prečka za več kot 4,2 milijarde evrov blaga in storitev.

I ask for:
1. The European Parliament’s work on implementing the Turnberry deal to be suspended until US ends its threats
2. The Anti-Coercion Instrument (ACI), designed precisely for such cases, must now be used. I call on the European Commission to activate it immediately (2/3)

— Bernd Lange (@berndlange) January 17, 2026

Slovenija ni pretirano izpostavljena

Po podatkih Evropske komisije iz novembra lani je v ZDA v veljavi približno 10-odstotna efektivna carinska stopnja (effective tax rate – ETR, angl.) za evropski uvoz, kar je četrta najnižja stopnja, za Kanado, Mehiko in Združenim kraljestvom. ETR za celoten uvoz v ZDA je novembra znašala okrog 17 odstotkov.

Toda povprečne carinske stopnje se razlikujejo od države do države, glede na njeno izvozno strukturo. Države, kot so Luksemburg, Romunija, Bolgarija, Danska in tudi Slovenija, imajo sicer visoke ETR, vendar je njihova izpostavljenost ameriškim carinam relativno nizka, ker izvoz v ZDA predstavlja majhen delež gospodarstva. Nasprotno imajo Irska, Belgija in Nizozemska relativno nizke ETR, vendar so zaradi večjega izvoza v ZDA bolj izpostavljene carinam.

Nemčija, Slovaška, Avstrija, Italija in Švedska so najbolj izpostavljene, saj se ne soočajo le z visokimi ETR, temveč so njihova gospodarstva tudi močno odvisna od izvoza v ZDA. Te države izvažajo velike količine visoko obdavčenih izdelkov, kot so jeklo, aluminij, srednje težka in težka vozila, kemični izdelki in stroji, pojasnjuje Komisija.

Evropski izvoz v ZDA pomeni približno tri odstotke BDP, po podatkih za 2024, kar ob 10-odstotni efektivni carinski stopnji pomeni 0,3-odstotno stopnjo ranljivosti. Slovenski indikator izpostavljenosti carinam je nižji, med 0,2 in 0,3 odstotka, medtem ko nemški presega 0,4 odstotka.

Slovenski jeklar SIJ, na primer, s prodajo v ZDA ustvari približno desetino prihodkov, zato je ob lanskih Trumpovih carinah opozarjal na tveganje za zaviranje rasti na tem trgu, saj se je zanašal na uvozno kvoto za specifične jeklene izdelke, ki je bila oproščena 25-odstotne dajatve.

Carine pod vprašajem v ZDA

Ni še jasno, kakšno pravno podlago bo Trump uporabil za uvedbo carin, ali če bodo nove dajatve veljale tudi za tisto blago, ki je bilo izvzeto iz carin v nedavnem trgovinskem dogovoru med ZDA in EU, piše Financial Times. Pri sektorskih carinah za jeklo in aluminij se je Trump skliceval na Sekcijo 232, ki omogoča uvedbo carin, če uvoz ogroža nacionalno varnost ZDA, medtem ko je aprilske “recipročne” carine uvedel na podlagi izrednih razmer.

O tem, ali ameriški predsednik ima pooblastila, da s sklicevanjem na izredne razmere hitro uvede carine za trgovinske partnerje, bo ta teden odločalo ameriško vrhovno sodišče. Carinski prihodki zvezne vlade v ZDA so sicer lani zaradi višjih carin znašali okrog 300 milijard dolarjev, leto prej pa le 100 milijard dolarjev.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je v soboto dejal, da je odločitev o zamrznitvi trgovinskega sporazuma z ZDA odvisna od Evrope. Toda ob tem je evropskim partnerjem svetoval, naj vprašanje Grenlandije in Trumpovih carin za osem držav, ki so po njegovem stvar nacionalne varnosti, obravnavajo ločeno od trgovinskega sporazuma.

“Če bi bil Evropejec, bi verjetno poskušal to, če je le mogoče, ohraniti ločeno. Če želijo iz tega narediti problem v trgovinskem sporazumu, je to res njihova odločitev in ne naša,” je Greer povedal novinarjem na avtomobilskem salonu v Detroitu.